Mesečni pregled finančnih trgov

Tečaji delnic so tudi zadnje dni junija zaključili v slogu preteklega četrtletja, kar pomeni, da je na borznih tečajnicah prevladovala rdeča barva. Drugo četrtletje je tako prvič po prvem lanskem četrtletju spet prineslo negativne donose na praktično vseh svetovnih delniških trgih, izgube pa so na večini borz presegle 10 odstotkov.

O glavnih razlogih za padce smo govorili že pretekli mesec in takrat tudi napovedali tri mogoče scenarije nadaljnjih ukrepov držav ter njihov vpliv na kratko-, srednje- in dolgoročno gibanje delniških tečajev. Dogodki v zadnjem mesecu so nakazali, da bo večina držav uporabljala kombinacije prvih dveh - nadaljevanja spodbud gospodarstev na kratek rok in zategovanja pasov v naslednjem letu.

Učinki na gospodarsko rast bodo sicer opazni, a verjetno ne tako veliki, kot napovedujejo največji pesimisti. Po trenutnih ocenah naj bi se gospodarska rast v evroobmočju zaradi varčevanja v naslednjem letu znižala za okoli 1 odstotno točko. Večji negativni učinek bo verjetno imelo napovedano močno varčevanje v Veliki Britaniji, ki naj bi znižalo gospodarsko rast za dobri dve odstotni točki, medtem ko naj bi bile ZDA nekje vmes.

Odziv borz na dodatne napovedi varčevanja je bil pričakovano negativen, še posebno po tem, ko so se prvi rezultati napovedi tovrstnih ukrepov že začeli kazati v rezultatih anket o stanju prihodnjih naročil v gospodarstvu. Tečaji delnic so se spet spustili na ravni s konca lanskega poletja in so na letni ravni le še malenkostno pozitivni. Optimizma, ki je lansko drugo polletje prevladoval na borzah, skoraj ni več in v medijih spet omenjajo posameznike, ki so zasloveli z bolj ali manj uspešnim predvidevanjem kolapsa v letu 2008. Čeprav so njihove izjave marsikdaj preveč skrajne, da bi se lahko z njimi strinjali, pa imajo v nečem prav - ukrepi držav v letu 2008 in 2009 ne morejo trajati neskončno.

Zdaj očitno prihaja račun za vse ukrepe, s katerimi so države lani uspele najprej ustaviti prosti pad gospodarske aktivnosti in nato tudi uspešno spodbuditi rast gospodarske aktivnosti. Kot smo lahko pričakovali, račun ne bo poceni, a če na preteklost pogledamo pošteno, lahko ugotovimo, da glede na mogoče posledice neukrepanja verjetno druge možnosti ni bilo. Vprašanje, ki si ga zdaj postavlja večina borznih analitikov, je, ali so gospodarstva v tem trenutku že sposobna plačati ta račun.

Mnenja o tem so različna.

• Mnogi znani ekonomisti na čelu z nobelovcem Paulom Krugmanom, ki smo ga imeli lansko leto priložnost poslušati tudi v Ljubljani, menijo, da je trenutno še prezgodaj, in se bojijo, da bodo ti ukrepi sprožili ponovno recesijo.
• Drugi nasprotno menijo, da je to edina možnost, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost trenutnega sistema.

Kdo ima prav, bo pokazala prihodnost, je pa razumljivo, da v takem vzdušju pravega navdušenja za nakupe na borzah trenutno ni. Na srečo bodo naslednji teden na razvitih trgih začeli objavljati poslovne rezultate podjetij v drugem četrtletju, ki naj bi v večini pokazale precejšnjo rast dobičkov podjetij, ki so po intenzivnem zmanjševanju stroškov in precejšnjem lanskem znižanju zadolženosti trenutno najbolj zdrav segment na trgu (v primerjavi s prezadolženimi potrošniki in državami). Če se bodo napovedi analitikov uresničile ali bodo celo presežene, je to lahko znak za vlagatelje, da vse le ni tako črno in da so tečaji po zadnjih padcih spet primerni za nove nakupe.

V sledečem pdf.dokumentu, lahko odkrijete podrobno situacijo na finančnih trgih junija 2010 na področju;

• Slovenije,
• JV Evrope,
• Razvitih trgov,
• Trgov v razvoju in
• Surovinah, devizah in obveznicah.