Drugo četrtletje finančnih trgov

Če za svet že velja, da je bančna kriza ad acta in da so skrbi uperjene v dolgove držav, v Sloveniji temu ni tako. Banke še vedno omejujejo dostop do kreditov podjetjem, ki jim trenutno primanjkuje sredstev za financiranje obratnega kapitala. To je posledica plačilne nediscipline, ki se je povečala kot posledica upada domačega povpraševanja. Ob rastoči brezposelnosti in negotovostim pri plačni reformi v javnem sektorju, pa tudi pokojninski reformi, so se gospodinjstva prelevila v varčevalno stanje. Zaradi težav gradbenega sektorja, ki je močno zadolžen in financiran s kratkoročnim dolgom, se bančna aktiva slabša, kar vpliva na oblikovanje dodatnih slabitev. Precej verjetno je, da bo NLB kmalu potrebovala dokapitalizacijo, saj ima trenutno nizek količnik kapitalske ustreznosti, vendar uspe pridobiti ugodna sindicirana posojila predvsem zaradi implicitnega poroštva države. Kljub vsemu je treba dodati, da je bila visoka kreditna aktivnost slovenskega bančnega sektorja financirana z zadolževanjem v tujini. V letih 2005 do 2008 so si banke izposodile 12 milijard evrov neto, v letu 2009 pa so beležile za 3 milijarde evrov neto odlivov. Zaradi omejenosti dolgoročnih virov financiranja so pasivne obrestne mere v Sloveniji presegle povprečno vrednost v EMU, boj za depozite pa je viden na vsakem koraku. Slovenska podjetja veljajo za bolj zadolžena v evrskem območju, zaradi svoje majhnosti pa se težko zadolžijo na mednarodnih trgih. Tako je le Telekom izdal mednarodno obveznico. Stroka tako poziva k strukturnim spremembam, saj bi bančno financiranje morale zamenjati nove izdaje podjetniških obveznic. Kot kratkoročna rešitev se ponuja izboljšanje likvidnosti in povečanje plačilne discipline državnih podjetij in pa medsebojni poboti terjatev (UMAR, Ekonomski izzivi, 2010). 

Mednarodni denarni sklad letos pripisuje največjo rast BDP-ja Albaniji, Srbiji in Makedoniji, kjer naj bi presegla 2 odstotka, medtem ko naj bi bila v BiH in na Hrvaškem enoštevilčna. Črnogorski BDP naj bi celo upadel za 1,7 odstotka. Nasprotno je Unicredit v svoji junijski napovedi znižal svoja pričakovanja za regijo. Bolgariji napoveduje odstotno znižanje BDP-ja, prav tako pa znižuje pričakovano gospodarsko rast v letu 2011 z 2,2 na 1,8 odstotka. Kljub močnemu izvozu so ostali notranji kazalniki gospodarstva slabi, saj rastoča brezposelnost znižuje trošenje gospodinjstev, investicije pa so majhne zaradi omejenosti zunanjih virov, ki so še bolj previdni zaradi evropske fiskalne krize. Še hujša usoda se obeta Romuniji, kjer naj bi znižali plače javnim uslužbencem za 25 odstotkov, za 15 odstotkov pa naj bi znižali tudi pokojnine in druge socialne transferje. Skladno s tem naj bi Romunija znova zapadla v recesijo, saj naj bi se ji BDP znižal za 0,9 odstotka. Za Bosno je slika drugačna. Namesto enoodstotnega padca naj bi beležili polodstotno gospodarsko rast. Poleg močnega izvoza predelovalne industrije se povpraševanje gospodinjstev povečuje. Prodaja na drobno je bila v prvih 4 mesecih v federaciji za 0,4 odstotka višja, v RS pa za 3 odstotke. Trgovinski primanjkljaj se naglo zmanjšuje in naj bi se do konca leta skrčil na 3,6 odstotka BDP-ja. Splošne volitve naj bi bile 3. oktobra, kar naj bi otežilo sprejem nadaljnjih reform, ki so potrebne za ohranitev zaupanja IMF-a. Glavni točki nadaljnjih reform naj bi bili socialni transferji in pokojnine. Šibko domače povpraševanje in majhna investicijska dejavnost naj bi vplivala na skrčenje hrvaškega gospodarstva, in sicer za 1,5 odstotka v letu 2010. Hrvaška industrijska proizvodnja je bila v marcu za 8,5 odstotka nižja (prilagojeno za koledarske dneve), na letni ravni pa so nova naročila upadla za 25,6 odstotka. Nova naročila so upadla tudi glede na predhodni mesec, in sicer za 5,2 odstotka. Predelovalna industrija je imela kar za 60 odstotkov manj naročil, medtem ko so tista iz tujine porasla za 25,9 odstotka. Analitiki iz PBZ predvidevajo, da bi Hrvaška lahko sprejela evro šele po letu 2020. Makroekonomist Velimir Sonje meni, da Hrvaška svojega javnega primanjkljaja ne znižuje dovolj. Poglaviten problem zaupanja investitorjev vidi v pretekli odsotnosti hitrega prilagajanja proračunskih odhodkov novim razmeram.

Večina razvitih delniških trgov je drugo četrtletje zaključila v rdeči barvi. Ameriški delniški indeks S&P 500 je v zadnjih treh mesecih na vrednosti izgubil 11,9 odstotka, nemški DAX 30 3,1 odstotka in francoski CAC40 13,4 odstotka. Če smo v novicah ob koncu prvega kvartala zapisali, da je proces obnavljanja zalog v polnem teku, da so učinki državnih stimulacijskih ukrepov še vedno prisotni, prehajamo na Zahodu v naslednjo fazo okrevanja, ko bi privatni sektor moral slediti tem ukrepom in prevzeti ključno vlogo na poti k vzdržni gospodarski ekspanziji. Vendar so zadnji podatki, ki govorijo o moči gospodarskega okrevanja razvitega sveta, precej mešani.

Številni vodilni kazalniki kažejo trenutno na ohlajanje svetovnega gospodarstva v drugi polovici leta (a verjetnost dvojnega dna je majhna), analitiki so še naprej optimistični, kar se tiče rasti dobičkov v naslednjih kvartalih, nizka inflacija in nižja gospodarska rast še naprej omogočata vodenje monetarne politike nizkih obrestnih mer. Pri delniških trgih pa številni kazalniki kažejo na preprodanost in s tem večjo verjetnost kratkoročnega odboja v pozitivni smeri. Kljub padcu delniških naložb v zadnjem mesecu splošno še vedno ne moremo govoriti o ugodnih vrednotenjih; odnos vlagateljev do tveganja je še vedno na prvem mestu na poti k dosegu naložbenih ciljev. 

Drugo četrtletje letošnjega leta je močno razžalostilo tudi vlagatelje na razvijajočih se trgih. MSCI Emerging Market indeks, indeks, ki povzema gibanje glavnih delniških indeksov razvijajočih se ekonomij, se je v tem obdobju znižal za dobrih 9 odstotkov. Med redkimi svetlimi izjemami je bil tokrat indijski Sensex, ki mu je v preteklem četrtletju za las uspelo ostati nad gladino. V negativnem smislu pa je, z več kot 20-odstotnim padcem, ponovno izstopal indeks centralne Kitajske - Shanghai Composite.

Trend rasti se podobno nadaljuje tudi v Braziliji. Po zadnjih napovedih s strani tamkajšnje centralne banke naj bi gospodarstvo letos doseglo 7,3-odstotno rast, kar je več od predhodnih napovedi (v marcu je napoved znašala 5,8-odstotno). V razcvetu je trg delovne sile, kjer je bilo v mesecu maju odprtih 300.000 novih delovnih mest, kar je največ od leta 1992. Podobno kot večina hitro rastočih ekonomij se tudi tu srečujejo z inflacijskimi pritiski in centralna banka je prvič po dveh letih dvignila obrestne mere v višini 0,75 odstotne točke. Prvi pravi znaki okrevanja pa so v preteklem četrtletju prišli tudi iz Rusije, katere gospodarstvo je v letu 2009 zabeležilo enega izmed večjih padcev in je tudi v začetku leta pri okrevanju zaostajala za drugimi razvijajočimi se ekonomijami. Pozitivne novice so prišle iz sektorja gradbeništva in področja prevoza, znaki okrevanja pa so vidni tudi pri potrošnji. Tako kot za Indijo tudi v tem primeru velja, da smo bili v zadnjih dveh mesecih priča pozitivnim popravkom gospodarskih napovedih za to vzhodnoevropsko državo. Mednarodni denarni sklad (IMF) ji tako za letošnje leto napoveduje rast med 4 in 5 odstotki. Poleg v povprečju višjih gospodarskih rasti pa večina razvijajočih se trgov v nasprotju z razvitimi ekonomijami uživa občutno nižje stopnje javnega dolga in vzdržne primanjkljaje proračunskih blagajn.

Kompletni oz. podrobni pregled finančnih trgov za II. četrtletje si lahko ogledate v sledečem pdf. dokumentu.